OBIRSKE KAPNIŠKE JAME
Osupljivo naravno čudo Avstrije
Odprto od 21. aprila do 14. oktobra! Spletna rezervacija
Dobro je vedeti
Pojmi
Veliko pojmov je za obiskovalce, ki prvič obiščejo Obirske kapniške jame novih in nepoznanih. Za pomoč smo Vam pripravili nekaj obrazložitev:
- Stalagmit: Kapniška tvorba, ki raste od spodaj navzgor – če voda kaplja na tla, kapljice nenadoma povečajo svojo površino. V večini so stalagmiti močnejši od stalaktitov, kapljajoča voda se pri njih ne nabira na vrhu, temveč se izteka po rastocem kapniku navzdol, ter na tak način odlaga vsebujoči apnenec. V apnenčastih jamah ležijo kapljice tako na tesno skupaj, da lahko nastanejo mogočni valjasti ali stožčasti stalagmiti ali celo stalagmitni masivi.
- Stalaktit: Kapniška tvorba, ki raste s stropa – če mesto kapnika ni točno definirano, nastane koničast čep. Če na tem mestu tece zgolj malo vode, ki vsebuje apnenec in tako pride že v bližini jamskega stropa do odlaganja stalaktit dobi čokato obliko. Če pa je na voljo veliko vode, se apnenec odlaga po celotni površini stalaktita in tako postane njegova oblika koničasto vitka. V nekaterih jamah je dotekanje vode tako konstantno ter kapljice vode tako čiste, da so skoraj prozorne. Stalaktiti so najbolj pogoste sigaste tvorbe in lahko v nekaterih primerih zrastejo tudi do več metrov. Teža ter orpijem na stropu pa njihovi rasti postavljajo tudi omejitve.
- Kapniski steber: Kapniška tvorba iz stalagmita in stalaktita, ki sta zrasla skupaj. Če imata ti dve kapniški formaciji dovolj časa, da se zarasteta skupaj, nastanejo kapniški stebri. S časom izgubijo svojo koničasto obliko, saj se apnenec začne nalagati na celotno dolžino stebra.
- Sigasta zavesa: Razgibana sigasta tvorba, ki nastane z izločanjem mineralov iz tekoče vode. Te razgibane sigaste tvorbe so pogosto prepoznavne po svojih progah. Če vsebuje voda, ki teče navzdol dovolj apnenca ter lahko na sigastem jezičku dalj časa odteka, na koncu iz tega nastane stalaktit.
- Jezero s sigastimi tvorbami: Skupek vode, ki vsebuje izločke mineralov.
- Excentrique: prečno rastoce sigaste tvorbe (navidezna rast proti težnosti). Skupno učinkovanje kapilar, sige ter rahlega gibanja zraka tvorijo najbolj fragilne, a hkrati tudi najbolj posebne kapniške tvorbe. Nastajajo iz tankih špranj na stenah, iz sigastih razpok ali iz makaronov. Sestavljeni so iz kalcita ter po vsej verjetnosti vsebujejo enega ali več kapilarnih kanalov, prek katerih se tudi oskrbujejo. Pri najmanjšem vetru se lahko smer rasti excentriqua tudi spremeni. Tako nastajajo najrazličnejše oblike, ki včasih spominjajo tudi na korale, rože, spirale ali majhna drevesa. Najbol prepoznavna tvorba v Obirskih kapniških jamah je kljuka za obleko v Mali jami.
- Makaron:i tanki in mladi kapniki na stropu dvoran. Nastajajo pri manjših količinah kapljanja ter punktualnim dovajanjem vode na stropu jame. Pri tem odteka voda po notranji strani sigaste cevčice, zato vsaka kapljica nalaga apnenec zgolj na spodnji del. Pri ugodnih pogojih lahko makaroni zrastejo tudi do več metrov.
- Kapniške sveče: To so stalaktiti s špičasto ter vitko obliko – pod vplivom hitrosti kapljic postajajo vedno vitkejši ter se pogosto končujejo z zavihano obliko. V visokih dvoranah je sila kapljic tako močna, da lahko nastanejo tudi ploščati zavihki.
- Sigasti biseri: nastajajo v sigastih kotanjah z rahlo premikajočo se vodo – opisujejo jih kot nakit jamskega ter rudarskega sveta. Bogatijo se, tako kot kapniki, s kapljanjem, biserno obliko pa pridobivajo z nasprotnim drgnjenjem ob rahlo premikajočo se vodo ploščate sigaste kotanje.
Ali ste vedeli?
- Poštna znamka z motivom Obirskih kapniških jam – 26. marca 1991 je na trg prišla priložnostna znamka (Ideja in prvi osnutek Monika Haderlapp). Znamka, ki prikazuje skupino kapnikov imenovanih “pagoda” je bila natisnjena v seriji, ki predstavljajo naravne lepote Avstrije oziroma posameznih zveznih dežel, in v kateri na leto izdajo dve posebni znamki. Prvi dan izdaje je bil v Železni kapli organiziran tudi dogodek za deljenje avtogramov s strani gospe profesor Annemarie Kalina.
- Spomeniško varstvo… “Dolga jama” in “Mala jama” spadata zaradi svojega posebnega značaja ter znanstvenega pomena pod spomeniško varstvo.
- Več kot 100km rovov v gorovju Ojstrca ter ljubkovalno poimenovanje “Emmentaler” za gorsko kočo Zelezne Kaple
- Naravno zračenje v Obirskih kapniških jamah
- 90% vlažnost zraka v jami
- +8°C konstantna temperatura v jami
- Zrak ne vsebuje praha, klic ali cvetnega prahu
- Lampenflora so vse rastline, ki se pojavijo okrog svetil v urejenih jamah
- Jašek imenujemo velike navpične jame
- Lezika presledek med plastmi kamnine
- Lisičina – del jame, ki ga lahko dosežemo le tako, da se plazimo
- Primarna jama imenujemo votline, ki so se pojavile pri nastajanju oziroma formaciji kamnin
- Sekundarna jama imenujemo votline, ki so nastala kasneje z izpiranjem
- Sigaste prevleke so nastale s kristalizacijo raztopljenih rudnin
- Speleologija veda o podzemeljskih, kraških jamah
- Troglobiont žival praviloma vezana na podzemeljsko okolje
- Troglofili so občasni jamski prebivalci, kot na primer netopirji, ki jih lahko najdemo tudi v Obirskih kapniških jamah
- Troglokseni so naključni jamski prebivalci, kot na primer polhi
- Jamsko zračenje oziroma naravno kroženje zraka po jami
Dodatne informacije
Še več zanimivih informacij lahko najdete v kategoriji Prenosi.